»Otrokom gledališče ni le v zabavo, ampak jim v tem divjem času predstavlja nujo.«

»Težko je kljubovati času, v katerem živimo. Izzivi so nepričakovani in enačbe, ki jih rešujemo, imajo preveč neznank.«

»Vendar pa sem bila Mladinskemu zelo zvesta, drugje sem igrala samo, kadar sem imela čas za to. Nikoli nisem delala dveh predstav hkrati.«

»Zase in za vse želimo svetlejših časov in uspešnega premagovanja strahov in temine, ki sta nas zajeli v zadnjem obdobju.«

»Prisoten je bil tako na začetkih, v času Pengovovega profesionalnega lutkovnega gledališča, kot pri poznejšem razvoju lutkovnega ustvarjanja v različne lutkovne tehnike in estetike.«

»Čas praznjenja.«

»Dostikrat se gledališče v javnem prostoru gleda kot nekaj, kar ni tako resno, zato se verjetno tudi ne jemlje tako resno. Pogosto so predstave zunaj, na ulici in trgih zabavne, komične, dostikrat lahko izpade, da ni veliko znanja za njimi in veščin, ampak da gre samo za lahkotno zabavo, obenem pa se na ulici zgodi marsikaj, tudi resne, družbenokritične predstave.«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«

»... v katerem umetnik ustvari svoj imaginarni svet, ga odpre za ljudi in jih povabi vanj. V njem uprizarja in pripoveduje zgodbe, pri čemer intenzivno gradi dialog z občinstvom, da bi navezal (osebni) stik z njim in ga – oziroma da bi se z njim – za kratek čas povezal v skupnost. T. i. interaktivnost, ki je prepoznavna značilnost uličnega gledališča, ustvari posebno atmosfero, zato je srečanje z uličnimi umetniki več kot to; je edinstveno in neponovljivo doživetje.«